Denis Gorican

Hej, sem Denis Goričan, lepo, da se beremo tudi tukaj. 

V letu 2011 sem podjetje prodal poslovnim partnerjem s področja zavarovalništva, sam pa sem se zaposlil na eni največjih mednarodnih bank, kjer sem ostal naslednjih 5 let.

Toda moja strast je bila spletna prodaja; Kako odpreti oz. ustanoviti spletno trgovino

Nauk: Začetki so težki, vendar tudi najdaljše poti se začnejo s prvim korakom.

Kljub temu, da se je moja pot začela v finančni industriji, me je od nekdaj zanimala spletna prodaja in digitalni marketing. V letu 2012 je mojo pozornost ujel trend skupinskih nakupov, ki se je takrat začenjal razvijati onkraj luže in ekspresno hitro dosegel tudi naše tržišče. Tako sem v letu 2012 naredil prve korake v spletno prodajo in to popolnoma brez predhodnih izkušenj. Lansiral sem portal za skupinske nakupe.

To je bila res intenzivna izkušnja, saj sem moral sam naučiti kako postaviti spletno trgovino, upravljati z naročili, pridobivati poslovne partnerje in jo seveda še oglaševati. In to poleg redne službe. Milo rečeno lahko povem, da sem v tem obdobju življenja res dosti delal 🙂 Tudi po 14 ur dnevno, vendar mi je postalo hitro jasno, da brez garanja se tudi v spletni prodaji ne zgodi nič samo od sebe. 

Dnevno sem moral garati za pridobivanje novih ponudb, hkrati pa sem se srečal tudi s oglaševanjem in socialnimi omrežji, saj je bilo spletno trgovino potrebno tudi oglaševati. Na spletu sem iskal informacije, gledal vodiče in video navodila in si pomagal kolikor sem znal sam.

Spletna trgovina je lepo rastla in mesečno pridobivala nove kupce. Kljub temu, da je bila tako vizualno kot uporabniška izkušnja daleč od željnega. Samo leto kasneje, je bilo portalov za skupinske nakupe v Sloveniji že toliko, da je prihajalo samo še do tekmovanja, kdo bo isto ponudbo ponudil po nižji ceni, kar je seveda slabo za vsak posel. Hkrati pa sem čutil, da to ni najboljša strategija tudi za oglaševalce na portalu, saj lahko ima tovrstno oglaševanje tudi negativne efekte na dojemanje vrednosti oglaševalca, v smislu razvrednotenja ponudbe.

Iz tega razloga sem se odločil, da moj portal za skupinske nakupe prodam in sredstva iz prodaje reinvestiram v naslednji projekt spletne prodaje, katerega ideja mi v tistem času ni dela miru.

Spletna trgovina MetroShop, pričetek zgodbe o uspehu (ki bi to lahko bil)

Nauk: Lekcija o hitri rasti in uspehu (ki bi to lahko bil)

V letu 2013, po prodaji portala za skupinske nakupe, je nastala spletna trgovina MetroShop. Ideja ki je dolgo tlela v meni je tako postala realnost. Naj poudarim da sem tudi v tej fazi še vedno bil v redni službi v bančništvo, vendar še nisem premogel poguma, da se čisto osvobodim občutka (lažne) socialne varnosti, ki mu jo je nudila zaposlitev.

Spletna trgovina MetroShop je nastala kot plod moje vizije o resni spletni prodaji. Imel sem namreč veliko željo, da postavim spletno trgovino na področju prodaje izdelkov za dom in bivanje. Vendar ne tistih klasičnih, ki jih najdete v vsaki spletni trgovini, temveč izdelkov, ki so vzbujali pozornost bodisi zaradi funkcionalnosti, dizajna ali drugih lastnosti. Ne glede na to, da sem v tej točki že imel nekaj malega izkušenj, so bili začetki počasni in težki. To je bila prava lekcija na vseh področjih, ki sem jo očitno potreboval :). Prvič sem se srečal s sourcingom in mednarodno logistiko, carinjanjem in vsemi postopki ki sodijo zraven. Izdelke sem namreč uvažal iz različnih koncev Evrope, kasneje pa tudi iz Azije.

Kljub počasnim začetkom je trud počasi obradil sadove. Še kot mlada spletna trgovina je MetroShop.si postal Spletni trgovec leta 2013 v kategoriji novih spletnih trgovi. V letih 2014-2016 pa smo dosegali tudi več kot 300% letno rast poslovanja. V eni točki je poslovanje dosegalo volumne, zaradi katerih sem se poslovil od redne službe ter se v polni obliki posvetil razvoju lastnega podjetja.

Vsa ta hitra rast, pa je pomenila tudi drugo dinamiko poslovanja. Podjetje je zaradi velikih obsegov moralo najeti poslovne prostore ter zaposlene. Hkrati s tem pa je postalo tudi kapitalsko bolj intenzivno. Denarni tokovi v spletni prodaji so namreč zelo zahtevna stvar, česar se še v letu 2016 nisem v polnosti zavedal. Sem pa vedel dovolj, da bo za naljevanje rasti potreben resen finančni vložek, zato sem pričel s iskanjem soinvestitorja, kar se je zgodilo v letu 2017.

Zelo hitro sem prejel zanimanje iz različnih koncev, vendar ga je največ pokazalo podjetje iz Ljubljane, delniška družba, ki je želela z nakupom MetroShop-a zagnati dejavnost spletne prodaje. Z njihovim direktorjem sva se uvodoma dokaj ujela, vse se je zgodilo zelo hitro. V zelo kratkem času smo podpisovali pogodbo in v juniju 2017 je MetroShop pristal v lasti te delniške družbe. Občutek sem imel, da je to končno potrditev mojega trdega dela, saj sem že od leta 2008 ogromno delal. Hkrati pa sem bil prepričan, da bo tako Metroshop lahko dobil novo dimenzijo rasti, saj so novi lastniki bili v bistveno bolj kapitalizirani.

Zgodba o uspehu se je spremenila v nočno moro.

Nočna mora: I. del

Kljub uvodnemu navdušenju, se je kmalu po opravljeni transakciji izkazalo, da je bila to ena izmed mojih največjih napak, ki sem jih naredil v karieri.  Zadeva se je začela lomiti na večih nivojih.

V bistvo so se prvi alarmi prižigali že kmalu po opravljeni transakciji, saj so novi lastniki zavlačevali pri prevzemu zaposlenih ter vseh najemnih pogodb, kot je bilo to dogovorjeno po prodajni pogodbi. Minevali so meseci, medtem ko so stroški zaposlenih in najemnin za skladišča, pisarne in programsko opremo še vedno bremenili moje podjetje, ki je v tem času že preneslo spletno trgovino. Kljub številnim mojim pozivom do prenosa ni prišlo oz. je bil realiziran v manjšem delu.

Dodatno, so se nove lastniki odločili spletno trgovino integirati v računovodski program, ki ni bil podprt z integracijskimi možnostmi, kot je to bil standard na trgu.  Pri uvozi je prihajalo do številnih napak, mesece nismo imeli pravega pregleda nad šifranti, kar je povzročalo izjemno zmedo.

Odnosi z vodstvom novih lastnikom so se ekspontentno slabšali, saj sem bil deležen izjemnih pritiskov, kljub temu, da se prav oni kršili bistveno sestavine pogodbe. Konec leta 2017 so me iz tega podjetja še nezakonito odpustili, vendar sem bil tako psihološko izmučen, da si niti pod točko razno nisem želel vrnitve.

Nočna mora: II. del

In nočne more še ni bilo konec. Ne samo, da niso hoteli slišati o plačilu stroškov, ki so nastali v zmesnem času zaradi neizvedbe prenosov pogodb, tudi kupnine ni bilo od nikoder. Ni mi preostalo drugega kot da najamem odvetniško pomoč. V bistvu sem pridobil različna pravna mnenja na nastalo situacijo, ki so kazala na to, da je verjetno nastala situacija bila načrtovana že od samega začetka, v kar sprva sploh nisem hotel vrjeti. Moji zgodbi je prisluhnil tudi odvetnik iz znane odvetniške pisarne v Mariboru, ki sem se ga očitno dotaknil med poslušanje kaj se mi je zgodilo.

Po mojih pozivih na plačila, se je podjetje pričelo zelo inovativno braniti. Deležen sem bil številnih grozilnih sporočil, ki jih je njihov direktor pošiljal sredi noči, nekega dne pa so na vrata mojega doma potrkali tudi neznanci.

V poskusu obrambe na moje pozive o plačilu, je kreativnost tega podjetja doživela vrhunec z zelo resnimi in neutemljenimi obtožbami na moj račun. Banka pri kateri je spletna trgovina procesirala kartična plačila in katero smo takoj po opravljeni transakciji pozvali k ureditvi nove pogodbe (saj so morala sedaj plačila do novih lastnikov) je naredila napako in ni izvedla spremembe poslovnega računa na nove lastnike. Po moji lastni pritožbi, so napako pripoznali in novim lastnikom povrnili napačno nakazana sredstva – točno 8.750 EUR, ki so jih torej dobili povrnjeni s strani banke. Vodstvo podjetja je to situacijo izkoristilo in me obtožilo zlorabe, dodatno pa so zoper mene vložili celo kazensko ovadbo.

V zmesnem času so se name zgrinjali tudi upniki, ki bi morali poplačati iz naslova prenosov pogodb. Razumevanja za nastalo situacijo ni bilo. Dnevno sem bil deležen pritiskov in pozivov k poplačilu, sam pa bremenema več nisem zmogel.

Ko ugasne iskra in te zadane strela

V meni je takrat ugasnila vsaka iskra, ki me je toliko let motivirala k razvoju podjetništva. Preprosto sem obupal nad vero v dobre ljudi in se spraševal po smislu življenja. Več kot pol leta nisem vedel kako naprej in analiziral zakaj se je to zgodilo prav meni. Ker so se mi po glavi rojile čudne misli, sem se odločill, da je morda čas, da obiščem zdravnika. Imel sem srečo, saj sem imel zdravnico, ki mi je dejansko prisluhnila. Ordnacijo sem zapustil z listkom, na katerega mi je zdravnica priporočila knjigo Zadela me je strela, avtorice Glorije Polo Ortiz. Knjiga govori o kolumbijski zobozdravnici, ki je spoznala, da je življenje več kot denar.

V eni točki, sem začutil da tako preprosto ne bo šlo, vendar sem imel odgovornost. Odgovornost do svoje družine, ki je preprosto nisem mogel pustiti na cedilu. In tako sem po mesecih izjemne bolečine, prepričal sam sebe, da je preprosto treba naprej. In če sem zmogel enkrat, bom zmogel tudi sedaj, čeprav sem bil finančno gledano spet na začetku. Vendar sem imel nekaj, kar je bilo bistveno drugače. Imel sem neprecenljive izkušnje in znanje ter iskro, da dokažem v prvi vrsti sebi, da mi lahko uspe ponovno.

Nazaj v službo, ampak tokrat le za kratek čas

V letu 2018 sem se prijavil na razpis regionalnega vodja spletne prodaje v podjetju Sensilab. Sensilab je bil velika zgodba o uspehu, ki je doživljal ogromno rast. V bistvu je bila rast tako velika, da smo dnevno dobivali sodelovace, ki sprva niso imeli niti lastne mize in stola. Tako sem začel tudi sam. Čeprav sem se dnevno vozil v Ljubljano na sedež podjetja, sem večino časa oddelal v lokalni menzi, čakajoč na pisarniški stol. Ne razumeti narobe, niti slučajno se ne pritožujem, saj sem bil izjemno hvaležen za priložnost.

Na Sensilabu sem bil zadolžen za širitve na trge Skandinavije, Baltike ter testiranje Ruskega tržišča o katerem smo takrat razmišljali.  Delovno okolje je bilo izjemno dinamično, mednarodno, na čase zaradi hitre rasti kaotično. To je bila valivlnica dobrih idej, marketing poskuskov in testiranj. Oglaševalske budgete s katerimi je takrat razpolagal Sensilab so nam zavidali vsi v širši regiji, tudi izven meja Slovenije. Toda zgodba MetroShop in njeni novi lastniki so mi s poskusi šikaniranja sledili na vsakem koraku. In tako so se obrnili tudi na vodstvu Sensilaba ter lobirali z umazanimi lažmi, da bi me podjetje odpustilo. To mi je zaupalo vodstvo Sensilaba samo; čeprav se bojda s tem niso ukvarjali sem čutil, da se je okrhal odnos, ki je bil pred tem sproščen in odprt. Na eni zmed novoletnih zabav pa je zadeva eskalirala.

In vino vertias. Moja načela so vredna več kot vsak zaslužek.

Član vodstva Sensilaba, ki si je občasno rad dal duška na korporativnih zabav, je tudi tokrat malce preveč pogledal v korazec. Med pogovorom o čisto X temi, ki sva jo imela za šankom, me je pogledal v oči in dejal “Edini razlog, da si še tukaj, je tvoja prizadeta hčerka”. Te besede še danes odmevajo v meni. Sem namreč oče hčerke z downovim sindrom, ki je moj navdih, saj dnevno preseneča s stvarmi za katere so zdravniki govorili, da jih ne bo nikoli zmogla.

Mislim, da me nikoli v življenju nikomur ni uspelo bolj prizadeti, kot je to noč uspelo njemu. Zabavo sem zapustil nemudoma, v službo se več nisem vrnil. Še več, podpisal sem sporazumno odpoved, čeprav je to bil mobing v najbolj čisti obliki, kot ga lahko doživite. Dolgo sem se spraševal, če bom to lahko odpustil. In sem. Sem, saj sem razumel, da so nastale kot posledica intenzivnega šikaniranja, ki se je očitno moralo dogajati skoraj dnevno. Sicer sem prepričan, da do tega dogodka ne bi prišlo.